Črna podgana je manjša in vitkejša kot siva, z daljšim repom. Trup z glavo navadno meri 172-200 mm, rep 182-210 mm, telesna masa pa je 130-223 g (izjemoma do 280 g). Značilni so razmeroma dolgi uhlji. Barva je izjemno spremenljiva, tako da razlikujemo tri barvne tipe:
1. Barvni tip »rattus«: črne ali temno sive živali. Trebuh je le nekoliko svetlejši od hrbta.
2. Barvni tip »frugivorus«: hrbet siv in ostro razmejen od belega trebuha.
3. Barvni tip »alexandrinus«: rjav hrbet postopno prehaja v sivkast trebuh.
Domovina črne podgane je tropska jugovzhodna Azija, kjer je vrsta še danes izjemno pogosta. Evropo je verjetno naselila v holocenu (manj kot 10.000 let v preteklost), čeprav so iz Trakije znani ostanki iz ledenih dob. Domnevno je v 4. tisočletju pred našim štetjem iz doline Inda prispela v Mezopotamijo, dve tisočletji kasneje pa se je razširila do Sredozemlja. V Sloveniji je znana iz obdobja 4.000-2.300 let pred našim štetjem. Danes je pri nas v splošnem razširjena, manj prisotna je lahko v nižinskem delu vzhodne Slovenije.
Črna podgana je dobro prilagojena na plezanje, zato se v človekovih bivališčih pogosto zateka na suha podstrešja. V tridimenzionalno rabo prostora jo lahko prisili tudi tekmovalno sobivanje s sivo podgano. V primorski Sloveniji živi črna podgana tudi v grmičevju in trstičju, pogosteje pa jo najdemo na sredozemskih otokih. Gnezda dela v drevesnih krošnjah in živi popolnoma neodvisno od človeka. Temeljna socialna enota je skupina podgan obeh spolov z dominantnim samcem. Hierarhija med samci je linearna in močno izražena, pri samicah pa je tega manj. Novega prišleka navadno odženejo, če pa je le-ta zadosti vztrajen, lahko ostane v skupini. Čeprav je v skupini agresivno vedenje pogosto, pa so resne poškodbe redke. Samice so bolj napadalne.
